Znanstveni oddelek Evropske komisije JRC redno spremlja stanje kmetijskih posevkov v državah EU. Njihova analiza v letu 2025 razkriva številne vremenske razmere in izzive, ki so pomembno vplivali na razvoj zimskih in poletnih pridelkov.
Zimski pridelki – obetavni, a ne brez težav
Zimski posevki, kot so pšenica, ječmen in rž, predstavljajo ključen del evropske kmetijske proizvodnje. Njihov razvoj je močno odvisen od zimskih temperatur, količine snežne odeje in zgodnje spomladanske vlage. V letošnjem letu so bili na udaru različnih vremenskih ekstremov, ki so pomembno vplivali na rast in napovedi pridelka po posameznih državah.
Ob koncu februarja so iz JRC poročali o pretežno dobrem stanju zimskih posevkov, kljub temu pa so po nekaterih državah beležili izgubo pridelka. Vzhodna Evropa je utrpela resne izgube zaradi pomanjkanja padavin in snežne odeje, kar je povečalo tveganje zmrzali.
Konec marca so zimska žita uspešno prešla iz mirovanja v rast, zlasti v baltskih državah in na Finskem, kjer so bile razmere ugodne. Prav tako je bil obetaven razvoj v Grčiji in Cipru.
Nasprotno so v srednji in severni Evropi – predvsem v Nemčiji, Franciji in na Poljskem – sušne razmere povzročile skrbi za nadaljnji razvoj, saj je bilo ponekod padavin več kot 50% manj kot običajno.
Do konca maja so zimski pridelki v večini držav že zaključili svoj razvoj, napovedi pa so bile v večini držav pozitivne. V Španiji, Romuniji, Bolgariji, Franciji, na Irskem, v nordijskih in v baltskih državah so zimska žita ob koncu junija obetala nadpovprečen pridelek. Za Nemčijo, Poljsko in Madžarsko je napoved povprečna, v Italiji in Turčiji pa so pričakovanja podpovprečna zaradi vročine in pomanjkanja vode.
Poletni posevki – pod pritiskom suše, vročine in škodljivcev.
Spomladanska setev poletnih posevkov, kot so krompir, sončnice, koruza in sladkorna pesa, se je po Evropi začela z različno hitrostjo. V Španiji in Italiji se je setev pričela že marca,
medtem ko sta jo v vzhodni Evropi – na Madžarskem, Hrvaškem in v Sloveniji – upočasnila hladno vreme in deževje.
Od maja dalje so številne regije poročale o suši, ki je vplivala na zgodnji razvoj poletnih posevkov. Tem razmeram so bile še posebej izpostavljene Slovenija, Hrvaška in Madžarska. V Romuniji, Bolgariji in Grčiji pa je vroče in suho vreme zmanjšalo zalogo vlage za poletne rastline, s tem pa tudi rastni potencial pridelka, kot so koruza, sončnice in
sladkorna pesa.
V Nemčiji so se v poletnih mesecih razmere na poljih poslabšale zaradi kombinacije visokih temperatur in pomanjkanja padavin. Poleg tega pa so na območju od Porenja do Bavarske razširili škodljivci, ki prenašajo bakterijske bolezni, kot je stolbur, kar je močno prizadelo rast sladkorne pese in krompirja.
Poletni posevki so trenutno še vedno pod vplivom vremenskih razmer, kot so suša, vročina in škodljivci, zaradi česar končni rezultati poletne letine še niso znani in bodo jasnejši v prihodnjih tednih. Za nadaljnje spremljanje stanja in posodobljene analize pridelka priporočamo obisk uradne spletne strani Skupnega raziskovalnega središča (JRC), kjer redno objavljajo aktualna poročila in napovedi: AKTUALNA POROČILA IN NAPOVEDI